Zdravo. Dobrodošli v še eni divje netočni epizodi našega malega podkasta, kjer se z nostalgijo v očeh spominjamo polpretekle zgodovine, polne sadnega jogurta. V začetku se spomnimo na šolo govora Ajde Kalan, v kateri nismo bili, kot ste v teh sto in nekaj epizodah lahko opazili. Artur je še vedno v hiši in še vedno srečen da je spet doma. Srečen je tudi, čeprav je ugotovil, da je izgubil svoj izvod Štoparskega vodnika po Galaksiji in četudi je sredi februarja. Peli pove, da je manj psihotičen zaradi manj družabnih obrežij, debata nanese na to, koliko časa potrebuje planet, da zakrije sledi civilizacije. Ne veliko, 500 let. Po nekem čudnem naključju, se v pošti najdejo tudi dokumenti krajevnega urada za rušenje hiše izped treh let, mi se pa spomnimo na pošiljanje razglednic, rumene strani, 988 in se vprašamo, kdaj se ježi zbudijo iz zimskega spanja. Še to: branje zapiskov dobro vpliva za družinsko srečo. 🤪 🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. 📱 Povsod smo @opravicujemose ... 🔗 Zapiski so sp
